Damijan Kracina, avtor projekta Sodelavci: Katarina Toman Kracina: slikanje, mala plastika Ajda Toman: animacija Urška Boljkovac: fotografija Vizualne reference: Andrej Voje, Andrej Natlačen: podvodna fotografija in video Organizacija: Art dans la Cité, Galerija Škuc, Pediatrična klinika Kliničnega centra v Ljubljani Projekt podpira: Culture 2000, Francoski Inštitut Charles Nodier, Krka d.d.

Povezave: Damijan Kracina: www.kracina.com Art dans la Cité: www.artdanslacite.asso.fr Galerija Škuc: www.galerija.skuc-drustvo.si Pediatrična klinika Kliničnega centra v Ljubljani: www2.kclj.si/ Katarina Toman Kracina: www.kracina.com/katarina Andrej Voje: http://www.andrejvoje.siol.com

Koralni otok umetnika Damijana Kracine je eden od projektov, ki jih je uresničil v zadnjih nekaj letih, in v katerega je vpletel razpoznavno tematiko svojega umetniškega izraza. Kracina se, v svojem za marsikoga romantičnem, vendar ozaveščenem pristopu do narave - vrlina, ki manjka večini pripadnikov človeške vrste tega planeta - vedno znova vrača predvsem k tistim živalskim vrstam, ki jim grozi izumrtje. V njegov miselni in velikokrat domišljijski svet stopajo različne živali, kot so tasmanski tiger, soška postrv in človeška ribica, pa tudi nedefinirana bitja, mutanti naravnih in izmišljenih kombinacij. Vsaka živalska vrsta, ki najde mesto v umetniškem svetu Damijana Kracine, je predstavljena na svojevrsten način; največkrat zato, da bi opozorila človeka na njegov uničujoč pohod po skupnem planetu. Velike besede o krivdi človeka največkrat ostanejo zapisane samo na časopisnem papirju, saj zavedanje o njegovem malomarnem odnosu do narave in njenega občutljivega ekosistema hitro pomete stran. Udarec boli šele takrat, ko je ogroženo njegovo lastno preživetje.

Koralni otok, ki je nastal v naprej določenem kontekstu, ne odstopa od niza Kracinovih projektov, ki na subtilen način opozarjajo na napake človeštva oziroma (s kančkom cinizma) prikazujejo alternativne pod/nadvrste človeku (ne)znanih mikrokozmosov. Naj na tem mestu opozorim na projekt Galapagos, ki ga v sodelovanju z umetnikom Vladimirjem Lebnom razvija in predstavlja že nekaj let. Otok, ki ga poznamo predvsem zaradi Darwinovih evolucijskih teorij, postane prizorišče mutantov. Na ta način se dotakneta temeljev teorije genetike, ki pravi, da morajo za nastanek novih živalskih vrst že obstoječe mutirati. Kracinovi in Lebnovi mutanti se postavijo na ogled kot slika prihodnosti, kot nekaj, kar človek kljub vsej znanosti in napredni tehnologiji ne more predvideti oziroma popolnoma nadzorovati. Tovrsten prikaz živali "prihodnosti" zbuja različne reakcije oziroma občutke, ki največkrat vodijo od smeha, veselja in prisrčnosti do zavedanja krute realnosti danes in zdaj. Morda nas za nekaj trenutkov zbudijo iz otopelosti ali pa vsaj spravijo v dobro voljo.

"Spopadanje" Kracine z živalskim svetom, pa se velikokrat opira predvsem na živalske vrste, značilne za njegovo domače okolje, saj v njem najde navdih in veliko tem, ki jih ne more prezreti. Tako se leta 1997 odloči narediti prvo slovensko zoomorfno tipografijo. Navdihne ga Proteus anguinus oziroma, kot jo imenujejo ljudje, človeška ribica, ki je "edina prava jamska dvoživka v Evropi in je kot živi fosil ena od dragocenosti naše naravne dediščine (žival najdemo izključno na dinarskem Krasu - v Sloveniji, delu Italije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine)." Človeška ribica služi kot navdih in gradivo za Kracinovo tipografijo. Tako se, veliko hitreje in predvsem boj domiselno kot s turističnimi razglednicami, poznavanje tega naravnega fenomena širi preko meja njenega naravnega okolja. Pomembno je tudi dejstvo, da Kracinova tipografija uporablja znake č, š in ž.

Tudi v Koralnem otoku umetnik uporablja obstoječe živalske vrste, ki jih umetnik črpa iz fotografskega in video gradiva avtorjev Andreja Vojeta in Andreja Natlačna. Gre za posnetke podvodnih bitji, ki sta jih fotografa beležila več let in ki umetniku služijo kot izhodišče za male kiparske stvaritve. Male podvodne živali, ki jih Damjan Kracina ustvarja z otroki pediatrične klinike, dobijo svoj novi dom na koralnem otoku oziroma amebni strukturi, ki jo izdelal prej. Umetnik je namreč projekt zasnoval na povabilo Galerije Škuc, ki je v sodelovanju z nevladno organizacijo Art dans le Cite in Pediatrično kliniko Kliničnega centra v Ljubljani k sodelovanju poleg Kracine povabila še umetnika Jano Flego in Saša Vrabiča. Predlog Damijana Kracine je bil po mnenju komisije pediatrične klinike najprimernejši za izvedbo delavnice oziroma projekt, katerega aganžma otrok je bil komisiji najbližji. Prav vsi trije projekti, ki so jih pripravili umetniki, so imeli svojevrsten pristop, saj, kot se vedno znova izkaže, delo z otroki domišljiji odraslih odpira prenekatera (včasih še neodkrita oziroma pozabljena) pota.

Delavnica je poleg kiparjenja ponudila tudi možnost slikanja na platno, ki služi kot sestavni del in kulisa Koralnemu otoku. Ob pomoči sodelavcev Katarine Toman Kracina, ki je neposredno sodelovala pri kiparski in slikarski produkciji, animatorke delavnice Ajde Toman, in fotografinje Urške Boljkovac, je nastala tudi video in foto dokumentacija celotnega poteka delavnice in njenih udeležencev. Tako lahko gledalec poleg končnega izdelka spremlja tudi celoten potek delavnice in delo vseh vpletenih ustvarjalcev.

Tovrstni načini sodelovanja uveljavljenih umetnikov z otroki spodbujajo kreativnost malih bolnikov in nudijo nove možnosti soočanja mladih s sodobno umetnostjo. Ker je spoznavanje mladih generacij s sodobno umetnostjo v šolskem sistemu največkrat prezrto, in ker družba ni posebej naklonjena tej zvrsti kulturne produkcije in zato zanjo nima prevelikega posluha, se nam zdi ta projekt eden od možnih načinov komunikacije sodobne umetnosti s prihajajočimi generacijami.

Alenka Gregorič