Željko Jerman
ISKRENE ISKRICE
Vedno sem imel, še posebno ko sem oglušel, razviti šesti
čut za pozitivne, človeške in artistične vibracije, kar me je tudi spodbudilo
(po krajšem ampak intenzivnem druženju), da predlagam Tevžu Logarju svoboden
izbor mladih umetnikov iz Slovenije, kateri bi zastopali neke nove aspekte
recentne umetniške prakse. Sugeriral sem mu samo, glede na specifično
situacijo in materijalne (ne)zmožnosti Galerije Ghetto, da naj ne bo nastop
njegove "selekcije" prezahteven v tehničnem smislu in da zmanjša
število izbrancev na minimum. Mogoče je določen "vpliv" bil
tudi v dejstvu, da sem na skupnem obisku v ljubljanski Moderni galeriji
na razstavi "Razširjeni prostori umetnosti 85 95"(2004.) zares
močno doživel delo Damijana Kracine ; zastal sem pred hiperrealistično
skulpturo (lika avtorja) in pred po tleh inštaliranimi osvetljenimi fotografijami
ubitih, povoženih, krvavih mačk...in rekel: "Moj Bog, nekaj tako impresivnega
in posebnega že dolgo nisem videl!" Tevž mi je predstavil še ostala
dela tega umetnika, a jaz "zmešan", še posebno na autoportret
z zabitim velikim žebljem v glavo. V glavnem, to je bil ves moj "doprinos"
temu skupnemu projektu, s ponujeno možnostjo uporabe galerije v Splitu,
kar je, kakor vidim iz Logarjevega teksta, spodbudilo trio, da razgradi
in prilagodi koncepcijo na dodatno raven. Sam naslov na"mrtvem"
latinskem jeziku :"Parva scintilla saepe magnam excitat (mala iskra
povzroči velik plamen) motivira pozornost reka, kako se iz začetne incijative,
diskusije in druženjem razvija makro projekt, kar bi rekli, da je včasih
dovolj ena iskra, da razplamti ogenj. Vesel sem, da sem s povabilom podtaknil
to iskro, ki je očitno padla na suhe, hitro goreče veje.
"Mislim, da bomo skupaj z Damijanom Kracinom (tisti, ki ti je bil
všeč na razstavi v ljubljanski Moderni galeriji) in Vladimirjem Lebnom
napravili neki projekt - in to bo čisto novi projekt. Mogoče bomo tudi
s tem projektom kandidirali na slovenskem Ministrstvu za kulturo. Prosim
te, da mi pošlješ tloris galerije in dvorišča, jaz pa ti bom po pošti
poslal nekaj o tem projektu.
Imenuje se Galapagos, kateri se je trenutno predstavil v Ljubljani, ampak
z Damijanom želimo napraviti nekaj novega za Ghetto...", tako se mi
je 11. oktobra 2004 z elektronsko pošto javil Tevž, torej v obdobju, ko
je ideja že "zaiskrila". Pomeni, nadgradnja Galapagosa, v katerem
so neka čudna bitja; slika opice, ki praska po deblu, držeč ga kot kitaro,
ter na drugi sliki - v čisto, jasno poslikani eksotični naravi "opičji"
bend (poleg omenjenega lika sta postavljeni tudi dve opice podobne človeku).
Normalno, v umetnikovi domišljiji lahko prepoznamo modificirane mutante,
lahko pa se tudi resno zamislimo nad (možnimi) realnimi dosežki vseh deformacij
(od kloniranja naprej), kar jih protipravno dela "samoimenovani"
GOSPODAR SVETA, ampak pred nami je še dan sarkazem, humoreske in dobre
domislice. Na kakršenkoli način pristopimo "GALAPAGOS- ARTU",
je tu vedno nevprašljiva faktografija in ikonografija realnega v irealnem,
mogoče na sledi mitskega in mističnega...ampak z dozo humorja.
ANIMAL TOUR je torej čisto novi projekt, sicer še v nastajanju
ampak tudi v dolgem trajanju, ker razstava z avtorji potuje iz izhodišča
proti cilju.
Všeč mi je namen prenašanja del iz prostora v prostor, kakor tud konotacije,
ki iz tega izvirajo. Vsekakor je pomembna komponenta in pomembna, zelo
pomembna je komparacija dveh faktorjev - slovenskega in hrvaškega v vseh
pogledih diferentnosti izmed dveh kultur, mentalitet, pa tudi državne
ureditve. Medtem ko Hrvaška še vedno komplicira z analogno angažiranimi
artističnimi akcijami, čeprav so v njenem prostoru že od 70-ih let zelo
podobne tendence (skupinske in individualne), Slovenija podpira in finančno
pomaga svojim ustvarjalcem. No, sicer pa je to posebna zgodba, kako so
se stvari razvijale (enako tudi na drugih področjih); "severnjaki"
so nas, čeprav smo po razpadu jugoslovanskega sranja bili sigurno oboji
poravnani, pustili daleč za seboj. Prenašati odgovornost na dejstvo, da
je pri njih trajala vojna par dni a pri nas par let, je nabijanje pol
pismeni raji, nad katero so Veliki Hrvatje (beri lopovi!) vzpostavili
divji kapitalizem v svojo korist, v katerem ni prostora za artiste - anarhiste,
tiste, kateri sovražijo katerekoli oblasti, kakor tudi ne (nad)oblasti
takega značaja.
Pustimo za seboj jalova negodovanja in poglejmo dejansko stanje. Mladi
Slovenci so dobili določeno podporo svojega Ministrstva za kulturo, ustvarili
dela (tudi) v klasičnih tehnikah, predstavili jih bodo najprej v Škofji
Loki in potem se bodo spustili v avanturo...speljat dela do Splita, vmes,
ker rabijo tudi nove medije in načine izražanja, izvajat performanse,
spontano komunikacijo s prisotnimi in druge akcije, ter vse to beležiti
s fotografijo in videom. Ko bodo prišli v dalmatinsko "metropolo",
bodo postavili intermedijsko razstavo, projecirali dogajanje, poklepetali
s publiko...(ne vem kako je pri njih, ampak v Dalmaciji ljudje ravno ne
marajo okroglih miz, morali se bodo zadovoljiti z oglatimi).
"Za razstavo ti vse pošljem jutri, ker imam finalni
sestanek. Mislim da je dovolj, da ti pošljem svoje ime, umetnike, ime
razstave ali rabiš tudi podatke organizacije, ki nam bo verjetno nudila
pomoč? Mogoče je najboljše, da se napravita dva izvoda. Koliko časa rabi
pošiljka, da pride v Slovenijo?"Aha, ja, tudi to je bil eden od Tevževih
mejlov poslan konec prejšnjega leta, ampak mojih je še več...pa si zato
mislim: da ni mogoče tudi njihova administracija tako zjebana kot naša?
Skratka hočem povedati, kako smo nastop slovenskih kolegov dolgo,dolgo
pripravljali...in kako zdaj skoraj pred realizacijo z žalostjo brskam po
računalniški mapi, v kateri so shranjena najina dopisovanja.
Eden od problemov, ki se nahaja v delu Kracine, Lebna in Logarja je odnos
na relaciji močnih kulturnih središč in tistih marginalnih - obrobnih.
Škofja Loka in Split se ne moreta primerjati po velikosti, ampak glede
na "civilizacijske centre moči", se lahko v tem primeru Ljubljana
in Zagreb vsekakor tudi primerjata. Njihov namen je, gledan v tem kontekstu
to, da s svojim delovanjem doprinesejo decentralizaciji bivalnega prostora,
to pomeni, da manjša mesta ne obstajajo večno na robu dogajanja ( v temu
normalno niso edini, ampak njihov neoficijalni postopek nudi samoincijativno
originalno rešitev).
Med drugim se lahko vprašamo, kaj pravzaprav predstavljajo
naše tako imenovane "metropole" v tej GOLBALNI VASI, v kateri
se pa ve, kdo je glavni in kdo najemni delavec. Kaj pravzaprav pomenijo
v svetovnih razmerah glavna mesta neke male pol alpske in pol zahodno
balkanske države? Kakšen je položaj teh državic glede na globalne odnose.
Objektivno, tako politično kot kulturno - NOBEDEN. Pravi CENTRALIZEM,
(neo)kolonijalna moč je ohranjena delno le v navedenih državah "stare
Evrope" (Nemčija, Italija, Velika Britanija, Francija...), ampak na
vrh vseh teh se je dvignila, ma tako primitivna, še vedno "divjezahodna"...destruktivna
USA. No, kljub temu je ta boj nasprotnih malih DIKTATUR v lokalnih okvirih
čisto pravilen in ima smisel; ker bi se morali v bitki proti globalni
amerikanizaciji rešiti iz naših ozkih okvirjev, da bi prišli do večjih,
bližnjih vrtov, pa od njih šli proti velikim, obdelanim poljem! Vsekakor,
da ne presajamo mizernih, divjih vrtnic, katere rastejo povsod, ampak
da s seboj nosimo originalne proizvode lastne vzgoje, katerim se ne bi
odrekli tudi vrtnarji najbolj cenjenih parkov.
Torej zadnja faza tega poskusa - dajanje vsega na vsem ljudem dostopne
strani interneta, predstavlja značajno potezo te male interdisciplinirane
skupine. Slikarstvo, skulptura, glasba, fotografije, makete, akcije, tekst,
video zapisi in ostalo, ma karkoli nosimo v sebi, kolikor je lahko zamišljeno,
je to edini način protesta proti absolutno vsem inhibicijam ter terorjem
človeka nad človekom (in to aktualnega kvazikulturnega nad "barbarom"),
človeka (kateri koristi znanost na zlonameren način) nad mati naravo in
njenimi ostalimi vsiljevanji samo imenovanega "novega reda".
In kolikor idealistično bi izgledalo, da se z umetnostnim ustvarjanjem
lahko spreminja ta, v nobenem primeru pravičen svet, in sigurno ne na
relaciji Škofja Loka -Split,pa intelektualnim in kreativnim avtorjem ostaja
zadovoljstvo..."vsaj nekaj smo naredili, da za nami ne ostane praznina...ostajajo
iskrene iskrice.
Željko Jerman
|