Tevž Logar, rojen leta 1979 v Kranju. Trenutno obiskuje študij umetnostne zgodovine in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1999 je aktivni član ateljeja CLOBB, v okviru katerega je sodeloval pri realizaciji različnih umetniških projektov na področju Slovenije. Od leta 2004 je sodelavec SCCA - Ljubljana, občasno pa sodeluje tudi z galerijo P74 v Ljubljani.
Jani Pirnat, rojen leta 1974 v Ljubljani. Leta 2005 diplomiral kot umetnostni zgodovinar na ljubljanski Filozofski fakulteti. Vodič, koordinator, fizikalec, separator odpadnih kovin, drvar, kustos in podpredsednik Društva za domače raziskave se trenutno ukvarja z raziskovanjem nenavadnih osebnih zbirk in mitologij. V projektu Animal Tour se je prvič poizkusil tudi z rimanjem besed.
Damijan Kracina, rojen leta 1970 v Kobaridu. Njegova izobrazba sega od študija kiparstva na ljubljanski akademiji do video in kiparske specialke, izpopolnjevanja v računalniški grafiki in spletni arhitekturi in oblikovanju. Bil je ustanovni član skupine Provokart, med letoma 1997 in 2000 pa tudi umetniški vodja mednarodnega projekta Artileria Kluže pri Bovcu. Od leta 1999 je sodelavec in voditelj spletnih projektov Zavoda SCCA-Ljubljana. V letu 2004 je dobitnik delovne štipendije Ministrstva za kulturo RS. Deluje kot samostojni kulturni ustvarjalec. Njegovo biografijo sestavlja dolg seznam samostojnih razstav, projektov in sodelovanj na mednarodnem prizorišču - vse od bližnjih Gradca, Reke in Benetk pa do oddaljenih krajev, kot so Talin (Estonija), Santa Fe (Nova Mehika), Quebec (Kanada) ali Tasmanija. Sodeloval je na pomembnih mednarodnih razstavah, denimo For Your Eyes Only, Varšava (1996); Interstanding 2, Talin (1997); Art from a Rucksack, Limerick & Belfast, SiQ 1999, Dunaj, Without the Wall, Sankt Peterbourg (1999); U3 - Trienale Slovenske umetnosti, Moderna Galerija, Ljubljana, KunstraumMitteleuropa, Dunaj (2000); Central, Köln (2001); Escape From Alkatraz, New York (2002); Slovenische Videokunst 1969-2003, Dunaj; Far away, Eskilstuna (2003); Extended Views, Maastricht, Dotik: Videospotting, Videm (2004). Bil je gostujoči umetnik v nekaterih pomembnih rezidenčnih programih: Werkstadt Graz, Gradec (1998), štipendija MZK RS za trimesečno bivanje v ateljeju v New Yorku (2000). Tamarid Institute Albuquerque, Nova Mehika (2002), Santa Fe Art Institute, Santa Fe, Nova Mehika (2004) in je s predstavitvijo svojega avtorskega dela sodeloval na mednarodnih simpozijih, konferencah in festivalih, med drugim Conections, Tamarind Institute, Albuquerque, Nova Mehika (2002), Becomings, Sorbona, Paris (2002), Re-Connections, Santa Fe Art Institute, Nova Mehika (2004), Sunek, MGLC, Ljubljana (2004) in European Media Art Festival, Osnabrück (2005). Med njegove najpomembnejše projekte gotovo sodijo Kracina TV (Galerija Kapelica, Ljubljana, 1995), ZOO (Galerija Škuc, Ljubljana, 1997), Animalis (Grad Podsreda, 1997), Proteus Font (spletni projekt, 2003), Galapagos (skupaj z Vladimirjem Lebnom, Galerija Alkatraz, Ljubljana, 2004). Več najdete na spletnem naslovu: www.kracina.com
Vladimir Leben, rojen leta 1971 v Sevnici. Obiskoval
je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in nadaljeval
študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Razstavlja
od leta 1991. Predstavil se je s štirimi samostojnimi razstavami in sodeloval
na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Njegovo biografijo sestavlja dolg seznam samostojnih razstav,
projektov in sodelovanj na mednarodnem prizorišču - vse od bližnjih Sao
Paula i Dunaja do Reke in Trsta. Med njegove najpomembnejše projekte gotovo sodijo Konec kontradikcij, disakordov in konfliktov(Galerija Marinč, Kostanjevica, 1994), Metelkova mesto(Galerija Alkatraz, Ljubljana, 1998) Nogofest, slikarski nogometni spektakel(KUD France Prešeren, Ljubljana, 1998), Otvoritev Muzeja premoderne umetnosti(Spodnji Hotič pri Litiji, 2004) in Galapagos (skupaj z Damijanom Kracino, Galerija Alkatraz, Ljubljana, 2004). Več najdete na spletnem naslovu: www.premoderno.com/leben
Zavod O, zavod škofjeloške mladine je zasebni zavod, ustanovljen s strani Kluba škofjeloških študentov (KŠŠ) leta 1999, za potrebe opravljanja strokovnih služb za dejavnosti, ki so prerasle meje prostovoljstva. Je majhna nevladna organizacija, katere bistvo je dvigovanje kvalitete življenja mladih na škofjeloškem in širše, preko kvalitetnega in celovitega izvajanja kulturnega, umetniškega, multimedijskega in izobraževalnega programa. Pod svojim okriljem ima dve mladinski instituciji: Mladinski kulturni center Pri rdeči Ostrigi in atelje Clobb; podrobnosti iz delovanja vsakega izmed njih so za to seminarsko delo manj zanimivi, je pa primerno na kratko predstaviti vizijo in poslanstvo Zavoda O, saj se skozi ti dve prvini vidi odgovor na vprašanja kdo smo?, kaj hočemo? kot tudi zakaj smo potrebni? in kakšne potrebe zadovoljujemo. Zavod O je neprofitna organizacija, katere delovanje je
opredeljeno v njegovih registriranih dejavnostih in gravitira predvsem
na področju Škofje Loke. Možnosti za razširitev delovanja so velike, do
sedaj pa sta bili glavni dejavnosti vodenje servisnega dela MKC Pri rdeči
Ostrigi in razpisna dejavnost vseh sekcij Kluba škofjeloških študentov
(KŠŠ). Glavni cilj Zavoda O, zavoda škofjeloške mladine je postati vodilna neprofitna mladinska organizacija na širšem področju Škofje Loke do konca leta 2008, priznana tako s strani lokalne skupnosti, širše civilne družbe, predvsem pa mladih samih. Razširiti želimo dejavnost s pretežno kulturno-zabavno usmerjene, tudi na področje usmerjenega neformalnega izobraževanja, multimedijskih dejavnosti ter na področje analize mladih kot delovne sile. Zavod O je nastal zaradi dejstva, da je delovanje KŠŠ-ja preseglo meje prostovoljstva in je za izvajanje svojih aktivnosti potreboval strokovni servis. Servisni del še danes predstavlja pretežni del zavodovih dejavnosti in bo to ostala njegova prioriteta še naprej, le da bomo ta servis (oz. storitve) razširili na nove dejavnosti. Zadovoljimo lahko predvsem potrebo lokalne skupnosti po močni, strokovni, neprofitni organizaciji za mlade, ki bo predstavljala vir informacij in trden strokovni steber za pomoč pri izvajanjih raznovrstnih aktivnostih na področjih kulture, umetnosti, multimedije in zaposlitev. Zavod O je tudi okno v svet za mlade, tako kot tudi gostiteljska organizacija. Kot taka daje področju mladinskega delovanja tudi mednarodni pečat.
Atelje CLOBB je nepridobitna prostovoljna organizacija,
ki deluje pod okriljem Kluba škofjeloških študentov in Zavoda O. Je grafični
in likovni center, namenjen razvoju vizualne V ateljeju CLOBB vsako leto organiziramo vsaj en projekt, ki je po svoji naravi enkraten in se trudi biti pika na i trenutnim smernicam v umetnosti. Tekom štiriletnega delovanja smo organizirali ali sodelovali pri več kot desetih večjih projektih, kot so razstave, likovne kolonije, simpoziji, gostovanja itd. Sodelujemo tudi s sorodnimi organizacijami z vseh koncev Slovenije. Naše nekajletno delovanje nas je peljalo skozi naporne,
vendar produktivne procese adolescence proti naši lastni strokovni izobraženosti
in izkušenosti. Iztrgati se iz okvirov konvencionalne izobrazbe, dopolniti
svoje znanje s praktično izkušnjo, predvsem pa ves čas ostajati v koraku
s časom, so bili cilji, ki smo si jih zastavili na začetku. Sčasoma so
se porajale nove ideje, novi cilji, ki so prerasli interne okvire, in
kolektiv Ateljeja CLOBB se je začel ukvarjati z mednarodnimi projekti
in nadgrajevati svoje znanje na področju produkcije, organizacije in pedagoškega
dela ter si s tem pridobivati bogate izkušnje na področju splošne in sodobne
vizualne umetnosti. Pobuda za projekt Animal Tour se je razvila na podlagi povabila ateljeju CLOBB k sodelovanju s strani uveljavljene galerije Ghetto iz Splita. Z umetniškim projektom nameravamo povezati dve srednjeveški mesti, tokrat na področju sodobne umetnosti. S projektom želimo izpostaviti problem centralizacije umetnosti v slovenskem prostoru, in sicer tako, da bo slovenski del umetniške turneje potekal v Škofji Loki. Mesto je skozi zgodovino znano po svoji kulturni naprednosti in tako bi lahko bilo tudi danes in v sodobni umetniški praksi. Mednarodni projekti nas vse bogatijo, saj po eni strani v naš prostor vnašajo nove vsebine, po drugi strani pa so odlična priložnost, da za naše vsebine izvejo ljudje onstran naših meja. S tem se širijo meje kritike, povečuje se prepoznavnost naše kulture, izboljšuje se naše znanje ter veča strokovnost.
|